Tina Šutej je v poljskem Torunu prejela srebrno medaljo na dvoranskem svetovnem prvenstvu za svoje osmo odličje v skoku s palico na velikih prvenstvih. Preskočila je 4,80 m, kar je le dva centimetra manj od njenega državnega rekorda. Zmagala je Britanka Molly Caudery, predlanska dvoranska svetovna prvakinja je zmogla 4,85 m.
“Na to SP sem odšla z mislijo, da osvojim svojo prvo zlato medaljo, to sem si tudi želela. Dobro sem se počutila in dobro nastopila. Na žalost je spet malo zmanjkalo, a sem osvojila medaljo, osmo v karieri. Načrtovala sem, da vse višine preskočim že v prvih poskusih. Vedela sem, da se bo tekma lomila na 4,70 in 4,80 m. Ko sem 4,80 preskočila prvič, sem mi je že zdelo, da bo medalja,” je finale strnila Šutej.
Na koncu je v boju za prvi dve mesti ostala le še s Caudery. “A se nisem sprostila, hotela sem skočiti državni rekord ali pa celo 4,90 m. Ker je bilo veliko skakalk še na višinah 4,70 m in 4,80 m, pa sem dolgo čakala na svoj nastop na 4,85 m. Moje telo se po dolgem čakanju ‘zakrči’. Noge izgubijo malo na elastičnosti,” je pojasnila Šutej.
O tem, ali bo dobila prvo zlato medaljo, se je odločalo na višini 4,85 m, kar bi bil nov slovenski rekord. “Mislim, da sem prva dva skoka na 4,85 zelo dobro opravila, zadnji pa se mi ni izšel. Na nižjih višinah pa je bilo lažje, vse poteka hitreje in palice so mehkejše. Skoraj kot zabava. Potem pa pridejo skoki, ki so težji in pomembni.”
Bila so prvenstva, ko je osvojila drugo mesto, a od razočaranja jokala, tokrat je bila videti zadovoljna. “To ni bilo toliko razočaranje kot notranja jeza, zakaj nisem naredila še kanček več. A sem stara 37 let in sem osvojila srebro na SP. Skačem na višinah, na katerih večina punc ne, in sem danes super zadovoljna.”
Kljub temu je tudi tokrat želela več, pred zadnjo višino, na kateri so skakale, je vodila pred Caudery, ki pa ima boljši osebni rekord (4,92 m). “Na 4,85 je bil moj cilj, da osvojim zlato. Da v prvem skoku to opravim in da naredim malo pritiska na Britanko. Ima stabilne skoke, ko je zdrava, in na SP je prišla zdrava.”
Šutej je leta 2021 prav v Torunu osvojila svojo prvo člansko medaljo s srebrom na dvoranskem EP, ko je bilo to prvo veliko tekmovanje v času pandemije, z maskami, testiranji in brez gledalcev. “Je velika razlika, a mi je dvorana tu všeč. Deluje domače, dokaj nizek strop ima in se vse sliši. Steza je mehka in se počutim elastična. Tokrat je bilo vse skupaj bolj prijazno, bolj pozitivno in polno energije.”
Poleti bo največje atletsko tekmovanje na evropskem prvenstvu v Birminghamu. “Še se počutim elastično, a sem imela v zadnjih dveh tednih nekaj težav s tetivo, danes me je kar bolelo. Vedela pa sem, če bom to komu omenila, bodo vsi potem name usmerili taka in drugačna vprašanja in poglede. Tega nisem želela,” je pojasnila kapetanka slovenske reprezentance.
Težave s prevozom reprezentance na prvenstvo zaradi odpovedi leta v sredo in zato potovanje dan pozneje niso zmotili slovenske šampionke. Tudi to ne, da je akreditacijo, tako kot drugi del ekipe, dobila na dan začetka prvenstva. Reprezentanca je namreč večer prej le za nekaj minut zamudila zadnji rok za prevzem, čeprav so bili organizatorji obveščeni o zamudi.
“So stvari, ki pridejo z vrhunskim športom. Nanje se ne smeš ozirati. Rabila sem kar dolgo časa, da sem se tega naučila. To pomeni, da se moraš počutiti dobro tudi v neugodnih razmerah,” je svojo filozofijo strnila Šutej.
Njene družine tokrat ni bilo v Torun. “Brat mi je rekel, da še ni pri močeh, ampak da naj kar skačem v prvih skokih vse višine. Zbolel je za pljučnico in tako kot starša ostal doma. Zame so navijali na daljavo,” je dodala Šutej. Sedaj bo imela teden dni premora. Upa, da se bo v tem času boleča tetiva umirila in bo potem začela priprave na poletno sezono.