Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar (UAE Team Emirates-XRG) je zmagovalec prestižne enodnevne dirke Liege – Bastogne – Liege. Za četrto zmago se je moral pošteno potruditi, saj mu je vse do zadnjega klanca kljuboval mladi Francoz Paul Seixas, ki pa na koncu ni mogel slediti napadom Slovenca.
Pogačar je z novo zmago končal izjemno sezono spomladanskih klasik. Potem ko je dobil Strade Bianche, prvič v karieri Milano – Sanremo, tretjič Flandrijo in bil vnovič drugi na Pariz – Roubaixu, je na večni lestvici po zmagah v Liegeu skočil na drugo mesto.
S slavji v letih 2021, 2024 in lani se je zdaj izenačil z Italijanom Morenom Argentinom, ki je bil pred Pogačarjem zadnji, ki je leta 1987 slavil trikrat zapovrstjo, ter Špancem Alejandrom Valverdejem s štirimi zmagami. Na vrhu je pred Slovencem le še Belgijec Eddy Merckx s petimi.
Merckx ostaja tudi na vrhu večne lestvice po zmagah na največjih petih enodnevnih dirkah (spomeniki) z 19. Pogačar je zdaj pri 13. Ob vseh prej naštetih slavjih ima še pet zmag po Lombardiji (2021 – 2025).
Za današnjo zmago se je boril z 19-letnim Francozom Paulom Seixasom (Decathlon CMA CGM). Slednji je to pomlad prav tako v sijajni formi, že ob svojem prvem nastopu v Liegeu pa je dokazal, da se lahko večino časa kosa z najboljšim kolesarjem zadnjih generacij.
Seixas je bil edini, ki je lahko na klancu Redoute (1,6 km/9,4 %) sledil močnemu ritmu slovenskega asa, nato pa je moral na zadnjem klancu Roche-aux-Faucons okoli 14 kilometrov pred ciljem vendarle priznati premoč Pogačarju.
Ta je ciljno črto po daleč najhitrejšem Liegeu (44,4 km/h) v zgodovini prečkal 44 sekund pred francoskim najstnikom, tretjeuvrščeni Belgijec Remco Evenepoel (Red Bull-BORA-hansgrohe), ki je popustil na Redoute, je zaostal 1:42 minute.
Na dirki so nastopili še trije Slovenci, a so imeli drugačne vloge. Domen Novak je opravil ogromno dela za kapetana Pogačarja, Jan Tratnik je bil v službi Evenepoela, medtem ko je imel pester dan za sabo tudi Gal Glivar v dresu Alpecin-Premier Techa. Popustil je slabih 50 km pred ciljem. Bil je 52., Novak je zasedel 64., Tratnik pa 88. mesto.
Preizkušnja se je začela zelo burno, saj se je po padcu nekaj kolesarjev glavnina razdrla na dva dela, v prvi skupini z okoli 50 tekmovalci pa je bil med drugim tudi Evenepoel. Ta skupina si je vmes privozila dobre tri minute naskoka, nato pa se je začel lov nanje predvsem s strani emiratov in Seixasove ekipe.
Dobrih 80 km pred ciljem je večji del glavnine priključil Evenepoelovi skupini, emirati pa so tudi v nadaljevanju prevzeli odgovornost in navijali močan ritem.
Odločitev je pričakovano padla v zadnjih 40 km. Francoz Benoit Cosnefroy je za kapetana Pogačarja pripravil teren, hitro je odpadel Evenepoel, slovenskemu asu pa je lahko sledil le Seixas, a le do zadnjih 14 km, ko je tudi francoski najstnik popustil.
“Danes se je veliko dogajalo. Bil sem v ozadju, a vedel, da gre od začetka na polno. Ko pa sem pogledal gor, je bila glavnina razpolovljena. Po 20 minutah smo uvideli, da ni tako hudo, v tako velikih skupinah sodelovanje nikoli ni enostavno, ampak ko je v taki skupini Evenepoel, me je vedno strah, saj lahko napade od daleč,” je za organizatorje povedal Pogačar.
“Veliko mi pomeni, da lahko zmagam na eni največjih dirk v kolesarstvu. Nimam veliko dirk v tem delu sezone in s tem priložnosti za zmage. Posledično čutim pritisk, da na dirkah povrnem zaupanje. Vesel sem, da nam je uspelo. Zelo sem ponosen na ekipo,” je še dejal Pogačar po peti dirki v sezoni in skupno 112. zmagi v karieri.
Besedo ali dve je namenil tudi Seixasu. “Na Redoute sem šel res globoko. Videl sem, da je malce na robu, a na vrhu je prišel vštric in bil sem navdušen. Tudi kasneje je pomagal in odprla sva veliko prednost.”
“V glavi sem se pripravljal že na sprint, saj je bil zelo močan, a še enkrat sem poskusil na močan ritem na Roche-aux-Faucons, saj dobro poznam klanec in mi odgovarja. Na srečo je popustil, a mislil sem, da se bom moral z njim meriti v sprintu,” je še za konec dejal Slovenec.