Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca je v polfinalu ekipnega evropskega prvenstva v Zadru s 3:1 premagala Portugalsko. S tem je že osvojila najmanj bronasto kolajno in ponovila uspeh izpred osmih let v Luksemburgu. Za preboj v veliki finale bo Slovenija v soboto, ob 19. uri, igrala z zmagovalcem nocojšnjega dvoboja med Švedsko in Romunijo.
Portugalci, ki so v Zadar prišli, kot nosilci bronaste kolajne z zadnjega EP v Malmöju so v skupinskem delu tekmovanja izgubili z Anglijo z 2:3 (obe zmagi je prispeval Joao Geraldo), s 3:1 pa premagali Grčijo (po enkrat so zmagali Geraldo, Tiao Abiodun, Joao Monteiro). Kljub temu so osvojili prvo mesto v skupini, saj so bili Grki s 3:1 boljši od Angležev. V osmini finala so nato po več kot triurnem maratonu s 3:2 premagali Španijo, ko so po enkrat zmagali Tiao Apolonio, Monteiro in Geraldo. Vsi trije so bili v portugalski reprezentanci tudi pred enajstimi leti, ko so v Lizboni osvojili zlato kolajno, tri leta pozneje, ko je bila Slovenija v Luksemburgu tretja, so bili tretji, dve leti pozneje pa Nantesu pa drugi.
Pred osmimi leti v Luksemburgu so Portugalci v skupinskem delu tekmovanje s 3:0 premagali slovensko izbrano vrsto. Vsi trije slovenski igralci, Darko Jorgić, Deni Kožul in Bojan Tokić (v slovenski ekipi je bil še Jan Žibrat) so igrali tudi v Zadru, v portugalski ekipi ni več Marcosa Freitasa.
V prvem dvoboj se je Kožul (138. na svetovni lestvici ITTF) pomeril z Geraldom. Portugalec, ki je na svetovni lestvici 29 mest višje, je Logatčana maja premagal na posamičnem svetovnem prvenstvu v Pekingu s 4:0, v Zadru pa je bilo vse v znamenju slovenskega igralca. Čeprav je imel Geraldo v prvem nizu kar štiri zaključne žogice, se je zmage veselil Kožul, ki je v drugem tekmecu prepustil le pet točk. Tretji niz je sicer pripadel 30-letnemu Geraldu, v petem pa je dve leti mlajši Kožul z najboljšo igro na tem prvenstvu tudi četrti niz zanesljivo dobil.
»Mislim, da je zgledalo, kot da sem se varčeval za tekmo s Portugalci, ki je bila najbolj pomembna. Od včeraj do danes sem, ker sem zelo vraževeren, spremenil vse – od včerajšnje večerje do današnjega zajtrka. Zjutraj sem šel s Petrom na sprehod, tako da je bila glava ves čas zbrana. Odločilen je bil prvi niz, ko sem ubranil Geraldove zaključne žogice, nato sem se razigral in je bilo vse lažje. Občutki so odlični, že Bojan bi z malce sreče lahko končal dvoboj, toda na koncu je spet naš neuničljivi Darko, ki je samo enkrat več pokazal, zakaj je med deset najboljših na svetu,« je po svoji zmagi povedal Kožul.
Tudi Jorgić (10.) je proti svojemu staremu znancu Apoloniu (97.) moral igrati štiri nize. Prvega je dobil na razliko, lažje delo je imel nato v drugem nizu, v tretjem pa je bil boljši 39-letni Portugalec. Toda, ko je bilo najbolj potrebno, je 27-letni Hrastničan prikazal odlično igro in slovenski reprezentanci zagotovil še drugo zmago.
V dvoboju dveh najstarejših igralcev svojih ekip, 44-letnega Tokića in dve leti mlajšega Monteira, smo zmagovalca dobili šele v petem nizu. Prvi niz je pripadel Portugalcu, drugi Tokiću, ki je v tretjem že vodil z 10:8, a na koncu ostal praznih rok. Tudi četrti niz se je odločal v končnici, le da je pripadla Novogoričanu, ki v petem ni našel protiorožja za Monteira, s katerim sta bila nekoč tudi klubska soigralca.
»Res je, da sem izgubil z Monteirom, vendar je bila to zelo dobra tekma z obeh strani. Portugalci si zaslužijo vso spoštovanje, vsaka točka, ki smo jo danes osvojili, pa je bila priborjena. Dihali smo na škrge, a smo se na koncu izvlekli. Darku in Deniju sem pred tekmo rekel, naj vrneta tisto, kar sem jima dal pred osmimi leti, in to sta storila z obrestmi,« se je uvrstitve v polfinale veselil Tokić.
Kar ni uspelo Tokiću, je v četrtem dvoboju Jorgiću, ki je prvi niz zanesljivo dobil, ne pa tudi drugega. Bržkone je bil odločilen tretji niz, v katerem je bil večinoma v prednosti Geraldo, a je Hrastničan ohranil mirno kri in s prvo zaključno žogico povedel z 2:1 v nizih. Tudi četrti niz je bil ves čas izenačen, spet pa je bil Jorgić tisti, ki je bil bolj miren v končnici.
»Najprej želim povedati, da sem zelo ponosen na celotno ekipo. Čeprav Peter Hribar in Brin Vovk Petrovski na tem prvenstvu še nista igrala, imata prav tako velik delež zaslug za naše zmage. Mislim, da smo, kar se vzdušja tiče, najboljša ekipa na tem prvenstvu. Deni je odlično odprl dvoboj in odigral to, kar smo vsi pričakovali. Zase lahko rečem, da sem v prvem nizu proti Apoloniu preveč opazoval njegovo poškodovano koleno, vendar se z njim ni soočil z nobenimi težavami. Na koncu je odločal dvoboj s starim znancem Geraldom, ki bi lahko šel tudi v njegovo korist. V ključnih trenutkih sem ostal miren, odigral tisto, kar je bilo najbolj potrebno, čakal svojo priložnost in jo izkoristil. Komaj čakam jutrišnji polfinale,« se je zmage nad Portugalsko veselil Jorgić.
»Spet sem izgubila žreb, tako kot vedno doslej in očitno je bila to pot do zmage. To me spremlja že nekaj let, fantje pa že vedo – če Andreja ne dobi žreba, bomo zmagali,« je po zmagi v šali dejala slovenska selektorica Andreja Ojsteršek Urh ter nadaljevala: »To je bila prava igra živcev. Dejstvo je, da bi lahko zmagali tudi s 3:0, lahko pa bi ostali praznih rok. Bojan je bil do zadnjega v igri za zmago, žal se mu ni izšlo, zato pa sta Deni in Darko opravila svoje. Naša največja moč je, da dihamo kot ekipa.«
Slovenija – Portugalska 3:1
Deni Kožul – Joao Geraldo 3:0 (12, 5, -8, 4)
Darko Jorgić – Tiago Apolonia 1:3 (12, 8, – 7, 7)
Bojan Tokić – Joao Monteiro 2:3 (7, -8, -10, 10, -7)
Darko Jorgić – Joao Geraldo 3:1 (8, -8, 15, 9)