Matjaž Rakovec ostaja predsednik Hokejske zveze Slovenije, na volilni skupščini v Ljubljani, na kateri je bil edini kandidat, so mu podelili še peti štiriletni mandat. Kot enega dolgoročnih ciljev je izpostavil željo po kandidaturi za elitno SP leta 2032, pravkar končano sezono pa ocenil za zelo uspešno na vseh področjih.
Rakovec je v predstavitvi kandidature izpostavil predvsem dobro delovanje v preteklih mandatih, dobro hokejsko stroko v Sloveniji in sodelovanje, pa tudi to, da se sam kot predsednik ne vtika v strokovno delo. Med izzivi bodo tudi v prihodnje največji klubska tekmovanja, pa tudi infrastruktura. Na tem področju se sicer obeta pomembna pridobitev, nova dvorana v Kranju, na katero pa bo treba še nekaj let počakati.
Starega in novega predsednika so ob vstopu v peti mandati (prvič je v tej funkciji nastopil leta 2010) potrdili vsi prisotni delegati z 20 glasovi podpore. Za podpredsednika zveze so izvolili predsednika obeh največjih klubov v državi, Miho Butaro (Olimpija Ljubljana) in Gregorja Goričarja (Jesenice).
Izvolili so tudi nove člane predsedstva ter člane nadzornega odbora, pritožbenega senata in disciplinske komisije. Pri nadzornem odboru ne bo več Braneta Terglava, ki je na seji napovedal, da se po 42 letih dela v hokeju ne bo več potegoval za funkcije.
V predsedstvu so poleg Butare in Goričarja še Andrej Bizaj, Domen Bucek, Luka Jurič, Igor Končina, Dejan Kontrec in Damir Rakovič.
Pri finančni plati je predsednik HZS pojasnil, da je imela zveza v lanskem letu 58.000 evrov dobička, skupnih prihodkov je bilo za 1,57 milijona evrov.
Kot so poudarili na skupščini, je seveda v ospredju letošnji odličen dosežek moške članske reprezentance, ki je prvič doslej med elitno konkurenco na svetu ostala tretje zaporedno leto. A kot je dejal generalni sekretar zveze Kontrec, so zelo pomembni tudi dosežki mlajših selekcij U20 in U18 ter ženske reprezentance, saj so ti uspehi jamstvo za prihodnost slovenskega hokeja, čeprav lahko, kot je slikovito dejal, “bazo slovenskega hokeja spravimo na eno tablo, dosežki pa so enaki kot pri precej večjih zvezah.”
Na skupščini so obravnavali še poročila posameznih organov, sodniški je potožil, da ni dovolj zanimanja za to delo oziroma da odhajajočih sodnikov ne morejo nadomestiti z novimi. So se pa na seji razveselili kratke predstavitve novega predsednika jeseniškega kluba Gregorja Goričarja. Ta je vodenje nekdanjega hokejskega velikana, ki je v zadnjih letih zašel v precejšnje težave, prevzel konec aprila. Napovedal je, da bodo železarji ubrali podobno pot kot pred leti njihovi veliki tekmeci iz Ljubljane. Povezali so se tudi z drugim jeseniškim klubom Jesenice mladi, tako da upajo, da bodo “z veliko dela in malo sreče” jeseniški hokej spet spravili tja, kjer je nekoč bil.
“Rezultati, ne samo članske ekipe, ampak tudi dvajsetice in osemnajstice, so pomagali, da so nam dali delegati vseh klubov še en mandat. Ta bo zelo odločilen za nadaljnji razvoj, naredili bomo vse, da za naslednji mandat leta 2032 dobimo tudi vsaj eno skupino SP,” je po seji dejal Rakovec.
“Dobiček bi bil večji, če ne bi pomagali klubom. Če bi vse to sešteli, lani je bila številka 800.000, letos je za 50.000 višja, bi imeli pozitiven društveni sklad, je pa vprašanje, koliko klubov bi še imeli v Sloveniji,” pa je med drugim o finančnem položaju zveze še dejal predsednik.